APDEJT.si

Španija je zaradi povečanega tveganja širjenja ptičje gripe v Evropi razširila karanteno za perutnino na celotno državo. Ukrep, ki ga je sprejelo Ministrstvo za kmetijstvo, velja za vse španske farme perutnine, vključno z ekološkimi. Cilj je preprečiti in nadzorovati okužbe. Prepovedana je tudi vzreja rac in gosi z drugimi vrstami perutnine.

Hyundai bo razširil svoj evropski testni center v Rüsselsheimu z investicijo 150 milijonov evrov, kar poudarja pomembnost temeljitega testiranja avtomobilov pred lansiranjem na trg. Rüsselsheim tako ostaja pomembna lokacija za avtomobilsko industrijo.

Portugalska policija je v Atlantiku zasegla t. i. "narko-podmornico" z več kot 1,7 tone kokaina. Med operacijo z imenom "El Dorado", ki jo je podpirala mornarica, so zasegli več kot 1700 kilogramov kokaina in aretirali štiri osebe na krovu. Iberski polotok postaja pomembna vstopna točka za kokain južnoameriških kartelov. Te podmornice, ki jih gradi južnoameriška narkomafija, se ne morejo popolnoma potopiti.

Portugalska poštna služba CTT načrtuje obsežne naložbe, da bi do leta 2028 postala vodilna na področju logistike e-trgovine na Iberskem polotoku. Strategija družbe za obdobje 2026-28 predvideva širitev poslovanja in izboljšanje kakovosti storitev z vlaganjem v ključno infrastrukturo.

Študija je pokazala, da so ekstremne vremenske razmere, ki so pripomogle k uničujočim požarom na Iberskem polotoku to poletje, 40-krat bolj verjetne zaradi podnebnih sprememb. Vročina, suša in veter so prispevali k najhujši sezoni požarov v Španiji v zadnjih treh desetletjih. Strokovnjaki opozarjajo, da je prehod stran od fosilnih goriv nujen za preprečevanje še hujših posledic podnebnih sprememb.

Študija, ki jo je objavila mednarodna skupina znanstvenikov World Weather Attribution (WWA), je pokazala, da so podnebne spremembe bistveno prispevale k največjemu valu požarov, ki je prizadel Iberski polotok v tem stoletju. Vročinski val, ki je sprožil požare, je danes 200-krat verjetnejši kot v predindustrijski dobi, verjetnost za takšen splet okoliščin pa je danes 40-krat večja kot leta 1850. Globalno segrevanje je za 30 % povečalo intenzivnost vročinskega vala.

Iberski polotok je bil avgusta prizorišče številnih požarov. Čeprav se je stanje po obsežnih požarih nekoliko umirilo, prizadeti potrebujejo hitro pomoč za rešitev svoje eksistence. Pomoč je ključna za obnovo življenj in gospodarstva na prizadetih območjih.

Požar, ki se je začel v Arganilu na Portugalskem, je postal največji požar v zgodovini države glede na površino. Po podatkih poročila Sistema za upravljanje informacij o gozdnih požarih (SGIF) je požar zajel 64.451 hektarjev. Skupno je v državi zgorelo že 250.000 hektarjev površin.

Po koncu več tednov trajajočega vročinskega vala na Iberskem polotoku se je stanje z gozdnimi požari v Španiji bistveno izboljšalo. Vodja civilne zaščite, Virginia Barcones, je konec tedna za špansko televizijo izjavila, da je požarov manj in se bliža konec.

Španska vlada je napovedala, da bo območja, ki so jih prizadeli požari, razglasila za območje katastrofe. Premier Pedro Sánchez je pozval k institucionalni zvestobi in poudaril potrebo po državnem paktu proti podnebnim spremembam. Medtem se je Guardiola zahvalil Češki republiki za pomoč pri gašenju požarov.

Na Iberskem polotoku se tudi letos poleti spopadajo s hudimi gozdnimi in grmičastimi požari, ki neprestano divjajo. Prizadetih je že na tisoče hektarjev površin. Obstaja sum, da je bilo več požarov podtaknjenih.

Španija je doživela najhujše gozdne požare v zadnjih 20 letih, ki so uničili več kot 3.400 kvadratnih kilometrov narave. Kljub nižjim temperaturam nevarnost zaradi požarov še ni minila.

Požari v severozahodni Španiji so povzročili za najmanj 600 milijonov evrov škode v kmetijstvu, živinoreji in čebelarstvu. V Kastilji in Leónu, Galiciji ter Extremaduri se z več kot 20 požari še vedno borijo, vendar se je širjenje ognja v Orensah ponoči upočasnilo. V Španiji je bilo v letu 2025 uničenih že skoraj 400.000 hektarjev površin, zabeleženih pa je bilo 230 požarov.

V španski Sierra de Atapuerca v Burgosu so odkrili fosil zoba severnega jelena, ki velja za najstarejši ostanek favne ledene dobe na Iberskem polotoku. Fosil, ki je star med 243.000 in 300.000 let, so našli skupaj s fragmentom prazgodovinske človeške lobanje in ostanki kamnitih artefaktov. Odkritje kaže, da se je favna ledene dobe razširila po celotnem Iberskem polotoku.

Iberski polotok se sooča z vročinskim valom in številnimi požari, temperature pa so dosegle do 40°C. V Portugalski se je več kot 3000 gasilcev borilo s plameni, ki ogrožajo vasi in zaščitena območja, zlasti na severu blizu meje s Španijo in v osrednji regiji.

Portugalski gasilci so uspeli zajeziti nekatere gozdne požare, vendar ekstremna vročina in močni vetrovi še naprej ogrožajo regijo, kar ohranja reševalne ekipe v visoki pripravljenosti. V severni Portugalski in osrednji Španiji se je na desetine požarov v naravi borilo na tisoče gasilcev, kar predstavlja največji val požarov na Iberskem polotoku v letošnjem letu po tednih poletne vročine.

Združeno kraljestvo je nedavno doživelo izjemne vremenske spremembe, saj so državo prizadele tako visoke temperature kot tudi obilne padavine. Vročinski val, imenovan 'iberska pluma', je povzročil, da so se temperature v južni Angliji povzpele do 31 °C, zaradi česar so vremenski zemljevidi postali 'vulkansko rdeči'. Medtem ko se je država spopadala z vročino, je Met Office izdal tudi rumena opozorila za dež in nevihte, ki so prizadele Severno Irsko, Škotsko in dele Anglije. Pričakuje se, da bo v 24 urah padlo za polovico mesečne količine padavin.

Po vročinskem valu, ki je prinesel temperature nad 40 stopinj Celzija, je ta konec tedna pričakovati zmernejše temperature, razen na vzhodu Iberskega polotoka. Kljub temu pa vremenoslovci opozarjajo na ponoven močan dvig temperatur, ki bo nastopil sredi prihodnjega tedna. Od četrtka, 24. julija, naj bi se temperature dvignile nad 35 stopinj Celzija južno od reke Tajo, v dolini Tajo in v Alenteju pa bi lahko presegle tudi 40 stopinj Celzija.

Nemška kluba SG Flensburg-Handewitt in MT Melsungen sta dobila nasprotnike za skupinski del Evropske lige. SG Flensburg-Handewitt se bo moral podati na potovanja po Evropi, saj ga čakajo tekme proti ekipam iz Romunije, Danske, Francije in Iberskega polotoka. Čeprav so športne naloge ocenjene kot izvedljive, so potovanja manj prijetna. Po drugi strani pa lahko MT Melsungen načrtuje svoja evropska potovanja, saj so nasprotniki ne le športno obvladljivi, temveč tudi logistično ugodni.